Siva jelša

Skromnejša sestra črne jelše z latinskim poimenovanjem Alnus incana je manj znana drevesna vrsta, tudi med gozdarji. Dosega nizke višine (do okoli 20 m) in skromnejše debeline (do 50 cm) ter je omejena na specifična rastišča. Največ jo najdemo na silikatni matični podlagi. V nižinskih poplavljenih gozdovih in na namočenih tleh …

Nega letvenjaka

S svetlitveno sečnjo in pomlajevanjem gozda se pod starimi drevesi pojavi mladje, ki velikokrat že pod zastorom doseže vsaj 1 meter višine. Takrat je že kar pravi čas za posek večine dreves prejšnje generacije. Pustimo lahko samo še par najkakovostnejših dreves ali pa  v celoti obnovimo sestoj. Če sekamo kasneje, …

Inventura na gozdni posesti

Gozdove se opisuje in vrednoti na različne načine. Medtem ko je v splošnem interesu vseh ljudi, da gozdovi izpolnjujejo varovalne, ekološke in socialne naloge, so v zanimanju lastnikov gozdov bolj v ospredju proizvodne vloge, bodisi za lastno oskrbo z drvmi, bodisi za občasen prihodek od prodaje lesa ali pa preživljanje …

Sušenje drv

Preden damo drva v peč, jih moramo osušiti. Če jih ne, verjetno sploh ne bodo zagorela, ali pa se bo vsa toplotna energija, nakopičena v lesu, porabila za izhlapevanje vode iz lesa. Torej manj ko je v lesu vode, boljši je izkoristek drv. Ljudska praksa pravi, da je drva najbolje …

Obvejevanje dreves

Obvejevanje dreves je redkejša praksa v gozdarstvu, ki se je lotevajo večinoma bolj tisti skrbni lastniki gozdov ali pa razni raziskovalci. Opozorimo naj, da obvejevanje in kleščenje vej v gozdarstvu ne pomeni isto: Klestimo podrto drevo trdo na deblo, da izdelamo sortimente. Obvejujemo stoječe drevo na tak način, da deblo …

Deblo in skorja drevesnih vrst

Kadar imamo opravka z delom v gozdu, kjer moramo prepoznati drevesne vrste, nam vsako znanje in vse izkušnje pridejo zelo prav. V praksi je možno prepoznavati po veliko znakih, najdostopnejša pa je informacija o deblu in skorji (listov, plodov, brstov vedno ni mogoče videti- deblo pa vedno). Zato je prepoznavanje …

Tehnične napake lesa

Od dreves v gozdu si obetamo dohodek. Ta je odvisen od količine in kakovosti debel. Kakovost debel pa zavisi od napak v lesu, ki jih določa kupec lesa oziroma tisti, ki les nadalje predeluje v lesene polizdelke in izdelke. Drevo samo po sebi nima napak, napake mu določi človek, ki …

Zimske vejice listavcev – zimski brsti

Drevesne vrste je možno prepoznavati na podlagi večih znakov: habitusa drevesa, oblike debla, skorje, listov, plodov …. Najpopularnejši so listi. V zimskem času, ko pa drevo ni olistano, se moramo pri listavcih zanašati predvsem na deblo: njegovo obliko in skorjo. Poznavalci pa lahko uporabijo še en znak, ki zna biti …

Smreka v monokulturah

Pogosta oblika gozdnih sestojev v Srednji Evropi in pri nas v Sloveniji so čisti nasadi smreke ali takoimenovane monokulture smreke. Smreka kot vsestransko uporabna in hitrorastoča vrsta omogoča na rodovitnih in globokih tleh po gozdarskih izračunih zelo visoke hektarske donose, zato so jo v preteklem načinu gospodarjenja močno pospeševali. Sadili so …

Dekompozicija

Razgradnja, razpadanje, gnitje, razkroj so slovenske sopomenke tujke dekompozicija, ki se je uveljavila v bioloških vedah za razpadanje organskih snovi v anorganske (razpad živih organizmov v nežive snovi), ki ga z drugo besedo imenujemo tudi mineralizacija.         Dekompozicija je izredno pomemben proces v gozdu. Odpadlo listje dreves, …