Dekompozicija

Razgradnja, razpadanje, gnitje, razkroj so slovenske sopomenke tujke dekompozicija, ki se je uveljavila v bioloških vedah za razpadanje organskih snovi v anorganske (razpad živih organizmov v nežive snovi), ki ga z drugo besedo imenujemo tudi mineralizacija.

razpadanje panjarazpadanje panja (3)razpadanje panja (2)

 

 

 

 

Dekompozicija je izredno pomemben proces v gozdu. Odpadlo listje dreves, podrta debla, vejice, storži, semena, panji, korenine, živalski iztrebki, lesne gobe… vsa ta biomasa v nekem času počasi izgublja svojo prvotno obliko, vse bolj se združuje z zemljo, vse bolj izginja, dokler ni že čisto razkrojena. Smisel dekompozicije je v kroženju snovi in elementov v naravi. Po vsaki sečnji dreves je prav, da nek del sečnih ostankov- največkraj vejevje, vrhovi in panji dreves- ostane v gozdu, da se razgradi in da se del snovi vrne v naravo. Iz tega pogleda zato morda ni prav da izkoristimo prav vsak del drevesa, kot bi se sicer dalo. Lastnik gozda se mora pri tem vprašati, kaj mu je bolj pomembno: ohraniti vitalnost gozda za prihodnost ali hiter ekonomski zaslužek ob maksimalnem izkoristku biomase?

lesne gobe se naselijo na razpadajočem lesu in se z njim hranijo

lesne gobe se naselijo na razpadajočem lesu in se z njim hranijo

Z odmiranjem listja dreves, vej, debla in podobno se v ekosistem vračajo makroelementi, kot so dušik, ogljik, kisik, kalcij, magnezij, kalij, fosfor in drugi. Vsak od teh ima pomembno vlogo v obnavljanju gozda ter rasti dreves in če teh elementov primanjkuje, je zdravje in vitalnost sestojev dolgoročno močno ogrožena, kar pa si ne želi noben lastnik gozda.

Gozd, kjer dekompozicija ne poteka ali poteka zelo počasi, je na nek način degradiran. Degradirana tla so lahko na splošno revna, kamnita z malo zemlje, zakisana, steljarjena…  Drevesa so slabega zdravja, z zbitimi in osutimi krošnjami, prirastki so nizki. Če pa je v gozdu omogočeno kroženje snovi, je zdravstvena slika gozda čisto drugačna.

Ponekod je dekompozicija že zaradi naravnih razmer in tipa rastišča ter gozdne združbe upočasnjena. Na visokih legah zaradi premalo toplote poteka zelo počasi, na kislih tleh nekateri dekompozitorji manjkajo in gre počasneje, tudi premalo direktne sončne svetlobe upočasni proces.

Žuželke ter njihove ličinke, glive, lesne gobe, gliste, pršice, bakterije in plesni v gozdu so glavni razkrojevalci. Hiter in temeljit potek dekompozicije in kroženja snovi je tudi eden od razlogov za ohranjanje biodiverzitete v naravnih ekosistemih. Več ko je različnih vrst v ekosistemu, bolje ta deluje.

večji kosi lesa predstavljajo prebivališče mnogih žuželk in njihovih ličink; taki kosi lesa v sebi nosijo tudi vlago, ki je pomembna za klitje semen

večji kosi lesa predstavljajo prebivališče mnogih žuželk in njihovih ličink; taki kosi lesa v sebi in svoji okolici vzdržujejo vlago, ki je pomembna za klitje semen in

Gozdarji poskušajo gospodariti z gozdom tako, da vzdržujejo vse naravne procese, ki omogočajo koriščenje gozda kot obnovljivega vira. Med te pomembne procese sodi tudi dekompozicija biomase.

V Pravilniku o varstvu gozdov (2009) je v 6. členu zapisano, da naj v gozdu ostaja v povprečju vsaj 3% odmrlega lesa glede na lesno zalogo v rastiščno gojitvenem razredu. Ta les je potem gojišče celi množici organizmov, ki se vanj naselijo ter se tam prehranjujejo in razmnožujejo. S tem načrtnim ukrepom pri gospodarjenju večamo biotsko pestrost in s tem vzdržujemo biotsko ravnovesje v gozdu. Še zlasti je pomemben les debeline 30 cm in več, ker predstavlja velik naselitveni prostor za žuželke. Seveda moramo ob tem načrtnem puščanju odmrlega drevja v gozdu paziti na škodljive vrste, kot so podlubniki, saj ob tem tvegamo njihovo namnožitev.

V sklopu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi je dekompozicija biomase izredno pomemben element v življenju gozdov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.