Inventura na gozdni posesti

Gozdove se opisuje in vrednoti na različne načine. Medtem ko je v splošnem interesu vseh ljudi, da gozdovi izpolnjujejo varovalne, ekološke in socialne naloge, so v zanimanju lastnikov gozdov bolj v ospredju proizvodne vloge, bodisi za lastno oskrbo z drvmi, bodisi za občasen prihodek od prodaje lesa ali pa preživljanje od dela v lastnem gozdu.

Da vemo, koliko lahko iz gozda jemljemo, moramo gozd poznati. Pri tem so v pomoč različni pristopi, ki jim rečemo gozdne inventure. Z njimi ugotavljamo lesno zalogo gozda, njegovo drevesno in debelinsko strukturo ter prirastek.

V Sloveniji se opravljajo meritve na stalnih vzorčnih ploskvah, ki so razporejene po vsej državi in so medsebojno oddaljene po en kilometer in več. Na nacionalni ravni dajejo dobre podatke o splošnem stanju gozdov v Sloveniji. Tako vemo, da znaša povprečna lesna zaloga 285 m3/ha in povprečni letni prirastek 7,1 m3/ha/leto (ZGS, 2012). Na ravni gozdnogospodarskih enot pa so mreže že gostejše, največ je ploskev razporejenih na 250 x 500 m mreži.

Inventuro pa je mogoče narediti tudi na posamezni gozdni posesti. Na kakšen način ugotavljamo lesno zalogo je sicer odvisno predvsem od velikosti in oblike posesti. Na razdrobljeni posesti je najbolj učinkovita polna premerba parcel ali pa Bitterlichova kotnoštevna metoda, na strnjeni posesti pa lahko postavimo stalne vzorčne ploskve.

Kmetija Hiter leži v hribovju Kozjak in obsega 23 ha strnjenega gozda. S postavitvijo sistematične mreže stalnih vzorčnih ploskev gostote 100×100 metrov smo v okviru diplomske naloge za pretežno jelovo-smrekove gozdove ugotavljali stanje lesne zaloge v gozdu.

vzorčne ploskve

Sistematična mreža vzorčnih ploskev, ki so medsebojno oddaljene 100 metrov. Rdeče označene ploskve, ki ležijo na kmetiji, so zakoličene na terenu in izmerjene.

Rezultati inventure na stalnih vzorčnih ploskvah: različno izmerjena lesna zaloga kaže na raznoliko zgradbo gozda, vse ploskve skupaj pa dajo povprečno hektarsko lesno zalogo na kmetiji, ki znaša 532 m3/ha.

Rezultati inventure na stalnih vzorčnih ploskvah: različno izmerjena lesna zaloga kaže na raznoliko zgradbo gozda, vse ploskve skupaj pa dajo povprečno hektarsko lesno zalogo na kmetiji, ki znaša 531 m3/ha.

Rdeče pike na zgornjih dveh kartah predstavljajo lokacije ploskev. Ploskve so sistematično razporejene tako, da zajamejo naključne dele gozda. Ena ploskev ima površino 5 arov (krog s premerom 25,23 metrov), znotraj nje se drevesom izmeri premer debla na višini 1,3 m.

Princip krožne vzorčne ploskve je prikazan na naslednji sliki:

krožna vzorčna ploskevDrevesom se poleg prsnega premera določi tudi pozicijo na ploskvi. Tak način dela omogoča, da ista drevesa čez 5 ali 10 let in več ponovno izmerimo in ugotovimo, koliko so prirasla. Smiselno je, da lastnik gozda tudi na ploskvah seka drevesa. Potem lahko opazujemo in izmerimo, ali so drevesa, ki so ostala na ploskvi kaj reagirala na ukrepe v primerjavi s ploskvami, kjer se ni sekalo. Lastnik gozda lahko na ta način spremlja posledice gozdnogojitvenih ukrepov, spremlja pravilnost odločitev, pozna prirastek svojega gozda in produktivnost rastišč s katerimi gospodari.

Podatke, ki jih dobimo pri izmeri dreves na vzorčnih ploskvah, lahko uporabimo neposredno pri gospodarjenju s posestjo. Intenzivnost sečnje prilagajamo stanju lesne zaloge in prirastka ter tako gospodarimo trajnostno in učinkovito.

Inventura na kmetiji Hiter v letu 2012 je pokazala:

  • povprečna lesna zaloga na površini gozda 23,96 ha znaša 531 m3/ha z 9 % napako (torej se prava vrednost giblje med 484 in 579 m3/ha)
  • skupna lesna masa na vsej površini gozda znaša 12722 m3
  • smreka dosega 7. tarifni razred, jelka pa 8. tarifni razred
  • deleži drevesnih vrst v lesni zalogi: smreka 52 %, jelka 36 %, ostale drevesne vrste 12 %
  • debelinska struktura lesne zaloge:
debelinska struktura izmerjenega drevja, prikazana v deležih od lesne zaloge

debelinska struktura izmerjenega drevja, prikazana v deležih od lesne zaloge; vidimo, da se največ lesne mase nahaja v debelinah od 30 do 50 cm

Inventura gozda je torej dober pripomoček za preverjanje stanja na gozdni posesti, posebej če se jo vsake toliko let ponovi (npr. na 10 let) in se spremlja prirastek gozda in učinkovitost gospodarjenja.

V okvir inventure gozda lahko vključimo tudi kartne prikaze odprtosti gozda (vlake, gozdne ceste), karte sestojev, popise sestojev in podobno.

karta vlak in gozdnih cest na kmetiji

V okvir inventure gozdne posesti lahko vključimo tudi prikaz odprtosti gozda z vlakami in gozdnimi cestami