Jelka in njene težave

hlod jelke

hlod jelke

Jelka je posebna drevesna vrsta, ki jo odlikujejo mnoge prednosti.

Ima močan koreninski sistem. Glavna korenina, ki reže globoko v zemljo, odlično sidra drevo v tla. Če na terenu pogosto vidimo s panjem vred podrte smreke zaradi vetra, se pri jelki to zgodi le redko. Veter jo prej prelomi na deblu kot pa izruva s panjem vred.

Zelo je sencozdržna. Pomlajevanje pod močnim zastorom ji ne dela težav. Drevesca lahko v senci dolga desetletja minimalno priraščajo in čakajo na boljše svetlobne razmere. Ko jim s posekom matičnega sestoja damo več prostora, so sposobne normalno rasti naprej. Smreka in bukev po daljši dobi čakanja v senci ne moreta več reagirati s povečano rastjo. Jelka je zato pomembna vrsta v prebiralnem gospodarjenju.

V lesni zalogi slovenskih gozdov zaseda jelka okoli 8 % delež in pri tem precej zaostaja za smreko in bukvijo (obe se ponašata z okoli 30 %). Kljub temu pa so rastišča jelke velikokrat zelo produktivna. Prav jelova rastišča na nekarbonatni kamninski podlagi veljajo za najbolj produktivna rastišča v Sloveniji z najvišjimi možnimi prirastki.

Žal pa se pri gojenju jelke soočamo z mnogo problemi, ki jelki nekako nižajo priljubljenost in jo označujejo za občutljivo in ranljivo vrsto. Njena ranljivost se je najbolj pokazala koncem prejšnjega stoletja, ko so drevesa množično umirala zaradi takrat še nepojasnjenih razlogov. Danes se domneva, da je največji vpliv imelo onesnaževanja zraka z žveplovimi (kurjenje premoga) in dušikovimi izpusti (industrija, promet), ki so privedli do pojava kislega dežja in zakisanosti tal. Omenja pa se še precej drugih razlogov za propadanje jelke. Morda je škodljiv učinek ustvarila šele kombinacija večih pojavov. Kljub težjemu obdobju se je stanje jelke do danes precej izboljšalo in se ponekod na svojih rastiščih obilno pomlajuje, drugod (predvsem zaradi obilnega staleža divjadi) pa pri tem ni uspešna.

Čeprav se jelka nakazuje kot zelo perspektivna vrsta, ki bo v prihodnje marsikje prevzela vlogo smreki, ima sama mnogo težav in gojitvenih lastnosti, katerih se moramo zavedati in gospodariti v skladu z njimi.

MOKRO SRCE

V jedrovini lesa jelke se rjavo obarvana sredica pojavi že pri normalnem razvoju drevesa, v mladosti običajno še ni prisotna. Taka sredica ni problematična in je normalna, povečuje pa se s staranjem drevesa. Pri starih jelkah (ki niso nujno debele) se potem pojavi t.i. mokro srce, ki se iz sredine debla širi proti skorji. Že samo ime tega pojava pove, da je vode v lesu nekoliko več kot običajno. V območju mokrega srca so v lesu prisotne bakterije, ki dajo kiselkast vonj lesa. Nekateri domnevajo, da je mokro srce normalna prilagoditev jelke na sušo in pomanjkanje vode, saj že kot drevesna vrsta potrebuje veliko vlage v svojem okolju.

normalen obseg rjavega srca pri jelki

normalen obseg rjavega srca pri jelki

mokro srce pri starih drevesih; mokrina sega skoraj do skorje

mokro srce pri starih drevesih; mokrina sega skoraj do skorje

Pojav mokrega srca je v lesnopredelovalni industriji nezaželen, tolerira se ga, kadar je prisoten v manjšem obsegu. Že tako ali tako je jelka na trgu vredna manj od smreke, s pojavom mokrega srca pa je les jelke še dodatno razvrednoten.

deska iz jelovine

deska iz jelovine

Kako se pojavu izogniti v praksi? Drevo bo imelo manjši obseg mokrega srca, če bo posekano prej in ne ko bo že prestaro. ˝Šparanje˝ se nam tu ne obrestuje, posebej ne na jelovih rastiščih, ki so izredno produktivna.

BELA OMELA

Je polparazit na veliko vrstah listavcev in na nekaterih iglavcih, od katerih najbolj napada prav jelko. Seme bele omele po vejah dreves razširjajo ptiči, ki se hranijo z njenimi plodovi. Zaradi lepljivosti se seme prilepi na vejo in kali. Zraste grmiček omele, ki je prisesan na gostiteljsko vejo. Naprej v les sam ne prodira, pač pa ga drevo skozi leta prerašča in tako ostaja v lesu. Rezultat je deblo, polno luknjic in kanalov. Deblo jelke postane bulasto, najpogosteje v krošnji, kjer se omela nahaja. Ko se grmiček bele omele odlomi, nastane vdorna rana za trose gliv. Omela je lahko za jelko precej škodljiva, močno napadena drevesa je najbolje sanitarno odstraniti.

grmiček bele omele v vrhu posekanega drevesa

grmiček bele omele v vrhu posekanega drevesa

drevo z leti prerašča grmiček omele, na ta način v lesu nastajajo luknjice

drevo z leti prerašča omelo, na ta način v lesu nastajajo luknjice, ki so na tem hlodu lepo vidne

JELOV RAK

Rak na jelki ponekod povzroča občutno škodo v sestojih, spet drugod je lahko malo prisoten. Rak nastane kot posledica razvoja glive- rje, ki poteka v razvojnem krogu dveh gostiteljev in petih razvojnih stadijev. Rja se imenuje Melampsorella caryophyllacearum. Razvija se na rastlinah iz družine klinčnic (Caryophyllaceae), veter pa trose prenese na jelko, kjer se rja razvija naprej tako, da vdre skozi skorjo mladih poganjkov. Vdorno mesto na drevesu nabrekne in iz njega izraste metlici podoben navpičen poganjek, ki se razrašča, obenem pa se podgobje rje razrašča naprej pod skorjo. Skorja zato nabreka in v končni fazi nastane na veji ali na deblu rakasta tvorba. Rakava veja ali deblo se lahko začne sušiti.

grmiček glive, ki se je ravno začel razvijati, vidna je tudi nabreklina na veji

grmiček glive, ki se je ravno začel razvijati, vidna je tudi nabreklina na veji

metlica jelovega raka na mladem drevesu na koncu vegetacijske sezone

metlica jelovega raka na mladem drevesu na koncu vegetacijske sezone; metlica raste več let

metlica jelovega raka na odraslem drevesu (že odmrla)

metlica jelovega raka na odraslem drevesu (že odmrla)

rak oslabi drevo, motena je normalna rast drevesa, skozi odprto rano vstopajo glive, ki razkrajajo les okoli rakaste tvorbe

rak oslabi drevo, motena je normalna rast drevesa, skozi odprto rano vstopajo glive, ki razkrajajo les okoli rakaste tvorbe

zelana metlica na veji jelke

zelena metlica na veji jelke

Deblo je na rakastem mestu iznakaženo, moteno je prevajanje snovi po deblu, prirastek drevesa je zmanjšan. Na krhkem rakastem delu se drevo rado prelomi zaradi vetra in snega. Rak poleg vsega tega predstavlja tudi vstopno mesto za druge glive, ki razkrajajo les. Deblo še stoječega drevesa začne zaradi gliv trohneti in je neuporabno. Rak poskušamo preprečevati z nego na mladem drevju in s sečnjo odraslih okuženih dreves. Že v mladih sestojih odstranjujemo za rakom obolela drevesa, lahko odstranimo tudi samo metličaste poganjke na vejah, da s tem preprečimo nadaljni razvoj glive na drevesu.

VDORI GLIV

Trosi gliv vstopajo v deblo jelke skozi odprte dele kot so rakaste rane in poškodbene rane. Gliva se v drevesu razvija, ga razkraja, na skorji pa se pojavijo lesne gobe. Deblo je razvrednoteno, postane trhlo in se rad prelomi. Napadena drevesa odstranjujemo, dokler je drevo še kaj vredno.

zaradi razkroje lesa deblo izgubi trdnost in se na rakastem mestu prelomi

zaradi razkroja lesa deblo izgubi trdnost in se na rakastem mestu prelomi

gliva, ki razkraja les, vstopi v drevo skozi rakasto rano

gliva, ki razkraja les, vstopi v drevo skozi rakasto rano

BULASTI IN ZBITI VRHOVI

Stare jelke imajo pogosto zbite in potlačene vrhove, t.i. štorkljino gnezdo, kar je znak starosti ali pa slabega zdravstvenega stanja. V vrhu drevesa se lahko pojavi močna grčavost, vrhači postanejo bulasti.

nekatera stara drevesa so lahko močno grčava, kar je lahko tudi posledica prisotnosti bele omele

nekatera stara drevesa so lahko močno grčava, kar je lahko tudi posledica prisotnosti bele omele

TROHNOBA NA PANJU

Trohnoba na panju je pri jelki nekoliko manj pogosta, je pa vseeno prisotna.

tudi jelka ima lahko na panju trohnobo, znotraj tega deblo so bile mravlje

tudi jelka ima lahko na panju trohnobo; znotraj tega debla so se naselile mravlje

KOLESIVOST

Izraz označuje odstopanje lesa dveh letnic. Ko hlod razžagamo na mestu kolesivosti, razpade na dva dela, ker se les na določeni letnici ne drži skupaj. To se lahko ponovi na večih mestih v deblu. Jelka je največkrat kolesiva na prehodu iz mokrega srca v zdrav les. Kolesiva je tudi, kjer je bila v mladosti dolgo zastrta in je minimalno priraščala, potem pa je bila na hitro sproščena in je močno povečala debelinsko rast. Tudi na takem mestu se lahko pojavi odstopanje letnic.

ta jelka je v svoji sredini kolesiva, prav tako pa ima velik obseg mokrega srca

ta jelka je v svoji jedrovini kolesiva, prav tako pa ima velik obseg mokrega srca- to drevo je zelo staro, čeprav ni debelejše od 40 cm. Deblo je vidno počeno tudi prečno, verjetno zaradi poškodbe. Pri poseku se je iz razpoke vlila voda

Vsaka drevesna vrsta, s katero lastniki gozdov gospodarijo, ima svoje dobre in svoje slabe gojitvene plati. Jelka ima kar nekaj svojevrstnih težav, prav kakor tudi njena tekmica smreka, ki se sooča z rdečo trohnobo in smrekovimi lubadarji. Nobene ne gre v prihodnjem gospodarjenju pretirano pospeševati, dobro pa ju je poznati in vedeti, kaj lahko od njiju pričakujemo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.