Nega gozda na zemljiščih v zaraščanju

zaraščanje

Gozd se intezivno širi po opuščenem travniku. Precej uspešno se uveljavlja gaber.

Opuščena zemljišča najdemo predvsem v območjih, kjer se zaradi težkih razmer za kmetovanje preneha z obdelavo ali pašo zemljišč, ali pa se zgodijo lastniške spremembe, ki prav tako vplivajo na opustitev kmetijske rabe. Začne nastajati nov ekosistem, kmetijska krajina se počasi, postopoma, vendar vidno spreminja v gozdno. Opuščena kmetijska zemljišča postanejo dinamično okolje. Veter prinaša seme pionirskih drevesnih vrst, drevesa v bližini mečejo svoje plodove s semeni na travnik, ptiči in sesalci prinašajo težje seme od daleč… Seme vzkali, klica se najprej bori z gostimi plastmi odmrle trave, dokler ne najde svojo pot do svetlobe, kjer se prava rast lahko začne.

Precejšnja zmešnjava v novonastalem gozdu, v katerega se ni posegalo. V ospredju je javor, ki je uspel premagati konkurenco leske in kaline. Zaradi konkurence je lahko tudi odlično sčistil svoje deblo. V ozadju je še smreka

Precejšnja zmešnjava v novonastalem gozdu, v katerega se ni posegalo. V ospredju je javor, ki je uspel premagati konkurenco leske in kaline. Zaradi konkurence je lahko tudi odlično sčistil svoje deblo. V ozadju je še smreka. Leska z obilnim opadom bogati tla.

Bodoči gozd v nastajanju je zaradi spleta vseh dejavnikov v vseh pogledih razgiban. Splača se ga v določenem času pregledati. Predvsem je zanimivo, katere drevesne vrste se pojavljajo in kako se razvijajo ter ali je smiselno v nastajajoči gozd kaj posegati z gojitvenimi ukrepi. Iz tega vprašanja se je razvilo doktorsko delo, ki je nastalo na vzhodnem delu haloškega gričevja. Tam so zasnovali opazovalne površine na tipičnih zemljiščih v zaraščanju. Nekaj površin v fazi gošče (kjer se višina sestoja giblje okoli 2 m) in nekaj v fazi letvenjaka (višina dreves že okoli 4 m in več). Del teh površin so negovali z izbiranjem dreves in odstranjevanjem njihovih konkurentov, del sestojev pa pustili po naravni poti. Po obdobju petih rastnih sezon so ugotavljali, ali je nega naredila razliko ali ne, nato pa podali še priporočila za prakso.

Javor, ki se ni mogel uveljaviti, od zgoraj ga je potisnila leska

Javor (na sliki najbližji), ki se ni mogel uveljaviti, od zgoraj ga je potisnila konkurenčna leska. Če bi mu ob pravem času pomagali, bi se lahko razvil v pokončno drevo z lepo krošnjo.

Mlad gozd v fazi gošče zelo hitro raste v višino, drevesa se izločajo sama. Če želimo, da pridejo do svetlobe nam zanimive drevesne vrste, jim moramo v tem kritičnem obdobju pomagati, da v boju za rastni prostor ne izostanejo in izginejo. Če drevesca rastejo bolj na redko je za ukrepe še prehitro, sicer pa je nega v gošči kar priporočljiva. Vsekakor potrebna negovalnih ukrepov pa je faza letvenjaka, kjer je že razpoznavna tudi kakovost drevesnih debel. Vendar moramo biti z izbiranjem konkurenčnih dreves previdni. Če sestoj naenkrat premočno razredčimo, so tanka drevesca brez opore svojih sosedov preveč izpostavljena težkemu snegu in vetru. Glavno vodilo je torej šibka jakost redčenja (odvisna od stanja sestoja), z namenom da se sestoj lahko počasi prilagaja na nove razmere in drevesa z rastjo postanejo bolj stabilna. V petih letih se debelina dreves že značilno poveča, kar so izmerili tudi v raziskavi. Nenegovana drevesa ne rastejo toliko v debelino, bolj rastejo v višino, kar pomeni slabo mehansko stabilnost dreves. To se ne zgodi, če ukrepamo še pravočasno. Pozneje kot ukrepamo, slabše je stanje. Z zamujenim delom v gozdu težko dosežemo zadovoljive rezultate.

Posebnost pri negi gozda v nastajanju na kmetijskem zemljišču je tudi ta, da z gojenjem poskušamo vplivati na razvoj gozdnih tal, razvoj humusne plasti in nastanek sestojne mikroklime. Zato je zaželeno puščati grme ali drevesa, ki dobro prekoreninijo tla in proizvedejo veliko kvalitetnega opada (leska, jelša). Seveda če niso v napoto pri vzgoji ostalih dreves.

Drevesa se borijo za rastni prostor v zraku in v tleh.

Drevesa se med sabo borijo za rastni prostor v zraku in v tleh.

Lahko pa se lastnik zemlje tudi odloči, da ne bo delal nič. Tudi to je prava pot (v naravi je vsaka pot prava). Človek namreč naravo spreminja, da lahko s tem uveljavi svoje koristi. V primeru nege gozda je ta korist med drugim proizvodnja kakovostne hlodovine. Če želimo samo drva, sestoja ni potrebno preveč negovati, pa se bo kljub temu morda uspelo tudi kakšnemu javoru ali češnji prebiti na vrh in zrasti v kvalitetno drevo. Razlika med delom in nedelom (v gozd vlagati ali ne) se pokaže pri kasnejšem trženju lesa ali pa celo trženju zemljišča samega. Jedrnato povedano: gozd je cenovno vreden več, če so v njem lepa drevesa. Iz tega sledi, da če gozd danes negujemo, mu dolgoročno dodajamo vrednost.

Danes se v gozdove vlaga bistveno manj kot se je v času drugačne ureditve gozdarstva. Takrat so z nego vzgojili gozdove, ki so danes kakovostni in donosni. Bodo lahko na tak način o sedanjem sistemu govorili tudi naši nasledniki?

Vir raziskave: M. Cojzer, Značilnosti zaraščanja in možnosti usmerjanja sukcesijskega razvoja sestojev pionirskih drevesnih in grmovnih vrst na novonastalih gozdnih površinah, doktorska disertacija, 2011

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.