Nega letvenjaka

sečnja

prepozna obnova: posekano drevo je v letvenjaku naredilo precej škode

S svetlitveno sečnjo in pomlajevanjem gozda se pod starimi drevesi pojavi mladje, ki velikokrat že pod zastorom doseže vsaj 1 meter višine. Takrat je že kar pravi čas za posek večine dreves prejšnje generacije. Pustimo lahko samo še par najkakovostnejših dreves ali pa  v celoti obnovimo sestoj. Če sekamo kasneje, ko je mladje visoko že 2 metra ali več, so poškodbe zelo velike. Primer takega poseka prikazuje slika, kjer je bila obnova sestoja izvedena prepozno. Mlada drevesca so bila že v razvojni fazi letvenjaka in kamor so bila stara drevesa posekana so nastali koridorji brez mladja.

Mladje, kateremu damo s sečnjo dovolj svetlobe in rastnega prostora, je ponavadi zelo gosto, se pa tudi zelo hitro samoizloča. Da imamo v letvenjaku sploh kaj primernih osebkov za izbiro, moramo vsaj malo redčiti že v gošči, sicer je letvenjak zelo gost, debelca pa tanka in visoka ter mehansko slabo stabilna.

Kot primer je v tem prispevku prikazano redčenje letvenjaka smreke in jelke na strmem pobočju na rastišču, ki je po gozdnogospodarskem načrtu opredeljeno kot jelovo. Posamič je primešan še pravi kostanj. Letvenjak višine  več kot 4 metrov je imel nad sabo še nekaj debelih dreves, ki so pri poseku naredila precej škode. Po poseku teh dreves in izvedenem gozdnem redu se je začelo redčenje precej gostega mladega sestoja.

del sestoja letvenjaka po končani obnovi. Konkurenčno precej močna je jelka, ki ima pod zastorom dobvre pogoje za rast

del sestoja letvenjaka po končani obnovi. Jelka je pod zastorom kokurenčno močnejša napram smreki, zato je je na tem rastišču v letvenjaku več

gosta in vitka drevesca

gosta in vitka drevesca, ki jih je potrebno preredčiti

Preden se lotimo dela je dobro iti skozi sestoj in nekaj osebkov označiti. Pozneje, ko delamo, se sproti težko odločamo katera drevesca bi morali odstraniti, zato delo poteka počasi. Bolje se je odločati prej in pozneje samo še po potrebi kaj dodatno odstraniti.

Najbolje je odkazovati tako, da najdemo perspektivne osebke, ki so morda že malo višji od drugih, imajo kvalitetno deblo ali pa lepše razvito krošnjo in jim z odstranjevanjem konkurentov sproščamo krošnjo in dajemo več prostora. V takem primeru odstranjujemo konkurente, ki neposredno tekmujejo z izbranimi drevesi. Drevesca, ki v rasti močno zaostajajo, nima smisla odstranjevati, ker so že bila premagana v boju za svetlobo in ne ovirajo nikogar. Dobro je, da odstranimo tudi drevesa, ki imajo  napako debla ali krošnje in damo s tem možnost lepše razvitim osebkom.

v letvenjaku je lažje naredili predhodno odkazilo in potem redčiti

v letvenjaku je lažje naredili predhodno odkazilo in šele potem redčiti, saj je sprotno odločanje zamudno

Kjer so drevesca približno iste velikosti in nobeno ne izstopa po moči, jih moramo vseeno nekaj odstraniti. Take zredčene skupine so nekaj let kasneje še ranljive za težek sneg, pozneje pa se njihova stojnost zaradi redčenja izboljša.

redčenja v letvenjaku se je bolje lotiti s kakšno lažjo motorno žago ali pa celo z ročnim orodjem: sekiro, ročno žago

redčenja v letvenjaku se je bolje lotiti s kakšno lažjo motorno žago ali pa celo z ročnim orodjem: sekiro, ročno žago

Osebke, ki jih izločimo, moramo potegniti iz krošenj ostalih dreves na tla. Delo poteka najhitreje, če se ga lotita dva. Eden prerezuje odkazana drevesca, drugi pa jih spravlja na tla.

sestoj po redčenju

sestoj po redčenju

preredčena vitka drevesca so še nekaj let nestabilna, dokler si ne opomorejo in se odebelijo

preredčena vitka drevesca so še nekaj let nestabilna, dokler si ne opomorejo in odebelijo debla

Drevje, ki ostane po opravljenem delu, bo v naslednjih letih okrepilo svojo rast. Krošnja se po povečala, kar pomeni večji prirastek v višino in debelino, posledično boljšo stabilnost drevesa in celotnega sestoja in hitrejše priraščanje dreves. Naslednjič gremo v sestoj takrat, ko se krošnje dreves spet sklenejo in drevesa že ovirajo eden drugega pri rasti. Vendar ne prehitro, saj želimo doseči tudi naravno čiščenje vej v spodnjih delih debla.

drevesa, ki ostanejo po redčenju, lahko okrepijo svojo rast

drevesa, ki ostanejo po redčenju, lahko okrepijo svojo rast. Na sliki je eno drevo še odkazano

Negovanje mladega gozda je delo, ki se bo obrestovalo šele čez 100 let, morda prej, morda kasneje, odvisno s katerimi drevesnimi vrstami delamo. Kjub temu naj izvajanje nege na gozdni posesti ne zaostaja za sečnjo odraslih dreves. Nega naj bo izziv za gojitelja, ki želi iz neke situacije v mladem sestoju z izbiro in izločanjem dreves ustvariti čimboljše pogoje za kakovosten razvoj sestoja.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.