Obvejevanje dreves

Obvejevanje dreves je redkejša praksa v gozdarstvu, ki se je lotevajo večinoma bolj tisti skrbni lastniki gozdov ali pa razni raziskovalci. Opozorimo naj, da obvejevanje in kleščenje vej v gozdarstvu ne pomeni isto: Klestimo podrto drevo trdo na deblo, da izdelamo sortimente. Obvejujemo stoječe drevo na tak način, da deblo rano obraste in se debeli naprej.

v smrekovih letvenjakih in drogovnjakih se pogosto obvejuje zaradi povečanja vrednosti debla ob končnem poseku

v smrekovih letvenjakih in drogovnjakih se pogosto obvejuje zaradi povečanja vrednosti debla ob končnem poseku

Preden se lotimo obvejevanja se moramo nujno vprašati in vedeti nekaj bistvenih stvari, saj je obvejevanje časovno potratno, stroškovno drago in izvedbeno zahtevno delo in ga zato izvajajmo samo, če je smiselno.

Obvejevanja se lotimo zaradi doseganja višje čistosti debla v sestojih, kjer veje same naravno zelo počasi odmirajo in odpadajo. Od vej čisto deblo pomeni višjo kakovost lesa in potem tudi možno višjo prodajno ceno. Toda današnji vložek v obvejevanje se poplača šele čez 50 let in več.

Tega dela se je najbolje lotiti na izbranih drevesih, za katera pričakujemo, da bodo rasla v sestoju do končnega poseka in imajo dobro razvito ter sproščeno krošnjo (to pomeni možnost visokega prirastka). Nima smisla obvejevati slabotno drevo, ki nima prihodnosti v sestoju.

dreves, zaostalih v rasti in z nekakovostnimi debli se ne splača obvejevati

dreves, zaostalih v rasti in z nekakovostnimi debli se ne splača obvejevati

Prav tako nima smisla obvejiti drevesa samo do višine, ki jo dosežemo s tal npr. največ 2,5 metra. Če obvejujemo se potrudimo obvejiti vsaj do višine prvega sortimenta, to je do višine 4 metrov pri iglavcih oziroma do prve večje napake pri listavcih.

obvejen sestoj smreke, kjer so obvejena vsa drevesa; odrezane so suhe veje do višine 2- 4 metrov

obvejen sestoj smreke, kjer so obvejena vsa drevesa; odrezane so suhe veje do višine 2- 4 metrov

Če smiselno povežemo obe prejšnji zahtevi: nima smisla obvejiti vseh dreves (kakovostnih in nekakovostnih) do višine debla 2 metrov, bolje je v sestoju izbrati kakovostne osebke, pa tiste obvejiti do višine 4 metrov.

Priporočilo je, da obvejujemo v letvenjaku ali mlajšem drogovnjaku, pri premerih nekje od 8 cm do 20 cm, izjemoma do 25 cm. Pri teh premerih debla so veje nižje na deblu še drobne, zaradi osenčitve že odmirajo, nekatere so že suhe. Tako nastale manjše rane drevo hitro preraste in je zato manjša verjetnost pojava gnilobe na mestu odreza.

Odrezujemo suhe veje, ki so brez iglic ali listov. Odrezujemo tudi žive veje nizko v krošnji, vendar samo tiste, ki so že na pogled slabe, ki ne prejmejo dovolj sončne svetlobe in drevesu v resnici predstavljajo samo strošek, v prihodnosti pa bi tako ali tako odmrle. Te veje ne fotosintetizirajo, kljub temu pa jih rastlina še vedno vzdržuje. Teoretično z odstranjevanjem takih vej drevesu povečujemo prirastek. Nadaljnje odstranjevanje vej višje proti krošnji pa bi predstavljajo za drevo izgubo prirastka, saj so to veje, kjer listje oz. iglice fotosintetizirajo in proizvajajo hranilne snovi.

debelejša drevesa imajo debelejše veje, katere ne obvejujemo, ker jih drevo težko zaraste. Na mestu rane začne smoliti, v lesu pa bo grča ostala kot večja tehnična napaka

debelejša drevesa imajo debelejše veje, katere ne obvejujemo, ker jih drevo težko zaraste. Na mestu rane začne smoliti, v lesu pa bo grča ostala kot večja tehnična napaka

Debelina vej naj ne bi bila večja od 3-4 cm, saj je pri večji rani večja možnost okužbe z glivami in pojav gnitja.

Vej nikoli ne odrežemo trdo na deblo, ker nastane velika rana, katero drevo težko zaraste in začne prej gniti. Veje odrežemo tako, da ne ranimo vejnega obroča, ki ima nalogo, da rano čimprej preraste.

Pri obvejevanju si pomagamo z lestvijo, raznimi podaljši za ročne žage, lahko splezamo po vejah ali pa s posebno opremo za arboriste.

Najbolje, da obvejujemo izven vegetacijske dobe, takrat bodo poškodbe na drevju manjše.

pri odrezu veje ne smemo raniti vejnega obroča, ki obdaja vejo. Tako se grča čez nekaj let lepo zaraste

pri odrezu veje ne smemo raniti vejnega obroča, ki obdaja vejo. Tako se grča čez nekaj let lepo zaraste, sicer pa lahko začne močno smoliti ali gniti

Za obvejevanje so primerni sestoji, ki so zelo gosti in močno zasenčeni, saj na ta način veje v spodnjem delu debla hitro odmirajo in so primernejše za odstranitev. To so lahko smrekovi nasadi, sestoji jelke, duglazije, bora. V praksi se največ obvejuje v nasadih iglavcev in posamezna drevesa plemenitih listavcev npr. divjo češnjo, javor.

Nekatere drevesne vrste pa ob primerni gostoti drevja v sestoju same zelo hitro odstranjujejo nekoristne veje: Bukev se sama zelo dobro čisti vej in obvejevanje večinoma ni potrebno, najhitrejša pri naravnem čiščenju vej pa je črna jelša. Dobro se čistita tudi dob in graden ter večina listavcev.

v sestoju najdimo perspektivna drevesa in jih obvejimo do primerne višine

v sestoju najdimo perspektivna drevesa in jih obvejimo do primerne višine

poškodba debla kot posledica nepravilnega obvejevanja

poškodba debla kot posledica nepravilnega obvejevanja

smreka lepo zaraste drobne grčice, ki nastanejo z odstranitvijo suhih vej

smreka lepo zaraste drobne grčice, ki nastanejo z odstranitvijo suhih vej

smreka, obvejena suhih vej. Suhe veje bi se sicer vraščale v les, ob razrezu debla pa izpadajo in razvrednostijo les. Če obvejujemo, pa drevo raste brez teh napak v lesu

smreka, obvejena suhih vej. Suhe veje bi se sicer vraščale v les, ob razrezu debla pa izpadajo in razvrednostijo les. Če obvejujemo, pa drevo raste brez teh napak v lesu

obvejena češnja

obvejena češnja

drobne veje na češnji so se lepo zarasle

drobne veje na češnji so se lepo zarasle

vejni obroč obraste odstranjeno vejo

vejni obroč obraste odstranjeno vejo in tako prepreči vstop gliv v les

odstranjena je bila malo večja veja na češnji, rana se je kljub velikosti lepo zarasla z vseh strani

odstranjena je bila malo večja veja na češnji, rana se je kljub velikosti lepo zarasla z vseh strani

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.