Rdeča trohnoba iglavcev

Gliva Heterobasidion spp. je bolezen, ki prizadane cele sestoje dreves smreke ali drugih iglavcev, od katerih si pri sečnji obetamo kakovosten tehnični les. Prisotnost trohnobe v drevesu močno zmanjša vrednost drevesa, saj se naseli v spodnjem delu debla, ki je običajno najvrednejši. Okužen prvi sortiment (do 4 m dolžine, lahko tudi dosti več), ki bi sicer spadal v kakovostni razred za žago A/B, pade v kakovost Cx ali pa se ga uporabi za celulozni in prostorninski les (drva). Problem je v tem, da je take kakovosti lahko kar cel sestoj.

rjav les smreke na panju zaradi glive rdeče trohnobe

rjav les smreke na panju zaradi glive rdeče trohnobe

les izgubi trdnost in začne razpadati po deblu navzgor in iz notranjosti proti skorji debla

les izgubi trdnost in začne razpadati po deblu navzgor in iz notranjosti proti skorji debla

Je ekonomsko med najškodljivejšimi boleznimi iglavcev v Evropi, predvsem v srednjeevropskih nasadih smreke. Imamo jo tudi v Sloveniji. Prisotna je na Pohorju, Kozjaku, na Koroškem in drugod, kjer so bili osnovani večji nasadi smreke.

V sestoju smreke obstaja veliko tveganje za okužbo s trohnobo, če:

  • je sestoj zasajen na nekdanjih kmetijskih površinah, ki so zelo rodovitna
  • sestoj raste pod nadmorsko višino 700 m
  • je v sestoju visok delež smreke
  • je bila trohnoba prisotna že v prejšnji generaciji v sestoju (ker lahko gliva v panju in koreninah preživi do 60 let)
  • je pri sečnji lesa bilo narejenih veliko poškodb na stoječem drevju
  • je bolezen prisotna v sosednjih gozdovih
  • se v gozdu pase živino (živali tlačijo tla, poškodujejo drevje ter korenine)

Znakov okužbe na drevesu na zunaj ni videti. Pri starejših smrekah se včasih tipično odebeli deblo na panju in če s sekiro udarimo pa njem, ugotovimo da je votlo. V tem delu je drevo mehansko šibko in se ob močnem vetru lahko zlomi in podre.

trohnoba je največja na panju, v votel panj se lahko naselijo tudi mravlje

trohnoba je največja na panju, v votel panj se lahko naselijo tudi mravlje

Gliva se širi preko koreninskih stikov med drevesi v tleh ter po zraku s trosi. Trosi lahko okužijo sveže podrt panj, če ni tam že drugih gliv ali organizmov. Prek panja okužijo korenine in potem prek koreninskega stika preidejo na zdravo sosednje drevo. Vdrejo lahko tudi prek večjih poškodb na stoječem drevju.

Če imamo v sestoju prisotno smrekovo rdečo trohnobo, nemoremo narediti veliko, da bi se je znebili. S predčasno sečnjo okuženih dreves lahko pridobimo pri kakovosti sortimentov, saj gliva še ni toliko razširjena v drevesu. Ponekod v tujini sveže panje premažejo z antagonistično glivo, ki preprečuje vdor trohnobe v panj. Uporabljajo tudi kemične pripravke.

zaradi zmanjšanja mehanske trdnosti so drevesa izpostavljena vetrolomu in snegolomu

zaradi zmanjšanja mehanske trdnosti so drevesa izpostavljena vetrolomu in snegolomu

Dolgoročnejši ukrep pri gospodarjenju je uvajanje jelke in listavcev v te sestoje. V prihodnje je bolje gojiti mešane sestoje, ki so na določenem rastišču naravni.

Gozdarski strokovnjak pozna in ve, kakšne gozdne združbe so naravne na nekem rastišču in kako gospodariti, da se bomo približali naravni zgradbi gozda, ob tem pa še vedno obdržali primeren delež ekonomsko večno zanimive smreke.

Vir: http://www.zdravgozd.si/dat/gradivo/5.pdf

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.