Smreka v monokulturah

Pogosta oblika gozdnih sestojev v Srednji Evropi in pri nas v Sloveniji so čisti nasadi smreke ali takoimenovane monokulture smreke. Smreka kot vsestransko uporabna in hitrorastoča vrsta omogoča na rodovitnih in globokih tleh po gozdarskih izračunih zelo visoke hektarske donose, zato so jo v preteklem načinu gospodarjenja močno pospeševali. Sadili so jo povsod: od ravnin v kotlinah do vrhov hribovij.

nenegovan nasad smreke je nestabilen in zato pogosto prizadet od snega in vetra

nenegovan nasad smreke je nestabilen in zato pogosto prizadet od snega in vetra

vlaka skozi smrekov nasad v fazi drogovnjaka

vlaka skozi smrekov nasad v fazi drogovnjaka

Rezultate teh obsežnih sadenj žanjemo danes: tako pozitivne kot negativne. Kateri so bolj pomembni je vprašanje, ki si ga moramo gozdarji zastaviti pri nadaljnem gospodarjenju s smreko na način monokultur.

Nasadi smreke so predvsem gozdnogojitveno zelo problematični, saj imamo gozdarji in lastniki gozdov z njimi cel kup problemov in negativnih posledic:

  • v večini so nasadi zelo slabo negovani ali pa od sadnje in obžetve naprej sploh niso
  • rezultat tega je gost sestoj zelo vitkih in visokih dreves, ki so mehansko nestabilna
  • težek sneg pogosto nagne, zlomi ali izruva drevesa s koreninami vred (snegolom)
  • močan veter lomi debla ali podira drevesa s koreninami vred (vetrolom)
  • smreka ima plitve korenine, zato je sestoj zelo nestabilen (potrebno je vnašati vrste, ki koreninijo globje)
  • visoka gostota dreves pri sadnji (potrebna pogosta močna redčenja, ki pa so slabo izvedena ali pa sploh niso)
  •  proizvajanje velike količine lesa, vendar je les srednje ali slabe kakovosti zaradi nezraslih grč
  • pojavljanje smrekovih lubadarjev (težavno zaustavljanje napadov zaradi prevelike gostote dreves iste vrste; velike škode in sanitarne sečnje, les iz teh sečenj pa je razvrednoten in se prodaja pod ceno)
  • rdeča trohnoba iglavcev, ki prizadane sestoje smreke na nekdanjih kmetijskih površinah ali močno poškodovane sestoje od snega, vetra ali sečnje
    je smiselno saditi smreko v sestoje, okužene z rdečo trohnobo?

    je smiselno saditi smreko v sestoje, okužene z rdečo trohnobo?

  • odpadle iglice zakisajo tla, kisla tla pa so biološko slabše aktivna, ker so neprimerna za nekatere vrste in dekompozicija poteka počasneje
  • ob odpiranju zrelih sestojev nasadov smreke se pojavlja gozdni plevel– nezaželjene vrste, ki onemogočajo pomlajevanje vrednejšim vrstam (ob odpiranju se pojavljajo robide, leska, bezeg)
  • težavno pomlajevanje zaradi zakisanosti tal ter monokulture ene vrste
  • večinoma negativen estetski učinek zaradi enoličnega izgleda pokrajine
golosek smrekovega nasada: del površine je naravno pomlajen z jelko, del pa zasajen z gorskim javorjem, zadaj je še ostanek nasada, na sredi pa veliko jesenovo drevo

golosek smrekovega nasada: del površine je naravno pomlajen z jelko, del pa zasajen z gorskim javorjem, zadaj je še ostanek nasada, na sredi pa veliko jesenovo drevo

Zgodbe nasadov so različne. Osnovani so bili v nižinah, kjer je vegetacijska doba daljša in drevesa zelo hitro priraščajo. Sadili pa so tudi v strmih predelih, strmih travnikih in nekdanjih njivah, kjer so nekoč živeli ljudje in se preživljali od zemlje, nato pa jo zapustili in odšli v mesta, površine pa zasadili. Z denacionalizacijo ali pa z dedovanjem so te gozdove dobili v posest lastniki, ki živijo v mestih in v svojem gozdu vidijo samo vir kapitala. Ne pomeni jim nič višjega, kakor pomeni gozdarjem in podeželskim lastnikom. Seveda obstajajo tudi izjeme v vsaki od teh skupin.

Tako je na terenu mogoče videti neredčene sestoje, v njih polomljeno, prevrnjeno ali viseče drevje, ki je napadeno od lubadarja in ni sanirano. Sečnja v teh sestojih je večinoma golosek, saj je s temi gozdovi zelo težko kako drugače učinkovito gospodariti. V teoriji sonaravnega gospodarjenja z gozdom se v smrekovih monokulturah delajo premene iz enomerne v raznomerno zgradbo. Odkazilo in sečnja več desetletij potekata tako, da se ustvari vertikalno in horizontalno raznomerna oblika sestojev, v pomladku pa pospešuje vrste, ki na rastišču naravno prihajajo, v splošnem so zaželjeni listavci. Te gozdove poskušamo spremeniti tako, da bodo bolj mehansko stabilni in bolj vrstno mešani.

na goloseku sajena smreka, naravno pa se pojavljajo bukev in pionirske drevesne vrste (breza, trepetlika)

na goloseku sajena smreka, naravno pa se pojavljajo bukev in pionirske drevesne vrste (breza, trepetlika)

Seveda pa je izvajanje teh premen odvisno od interesa lastnikov. Pogosto vidimo goloseke smrekovih nasadov, ki jih ponovno zasadijo s smreko ali pa v zadnjem času popularno drevesno vrsto- gorskim javorom. Tudi to gospodarjenje naj v manjši meri ostane prisotno. Goloseki so namreč površine, kjer divjad v gozdu najde največ hrane in lahko obžira listje, robide in podobno. Žal pa največkrat najraje obžira popke in listje sadik, zato je te priporočljivo zaščititi, zaščita pa nekaj stane. Tudi to je argument, ki govori v prid naravnemu pomlajevanju.

sečnja v smrekovem debeljaku- izbiranje posameznih debelejših dreves v upanju na naravno pomladitev sestoja

sečnja v smrekovem debeljaku- izbiranje posameznih debelejših dreves v upanju na naravno pomladitev sestoja

Smrekovi nasadi bodo še dolgo zanimivi za gozdnogojitveno obravnavo. Izziv za gozdarje in lastnike gozdov pa je, kako jih z nekimi ukrepi spremeniti v manj občutljive gozdove, ki se bodo sami obnavljali, bodo vrstno pestri in proizvajali vredne sortimente.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.