Tehnične napake lesa

Od dreves v gozdu si obetamo dohodek. Ta je odvisen od količine in kakovosti debel. Kakovost debel pa zavisi od napak v lesu, ki jih določa kupec lesa oziroma tisti, ki les nadalje predeluje v lesene polizdelke in izdelke. Drevo samo po sebi nima napak, napake mu določi človek, ki porabi deblo kot surovino za predelavo.

Na osnovi napak v lesu določamo, za kaj je uporabno deblo in pri krojenju sortimentov  upoštevamo poleg dolžine in premera debla tudi napake v lesu. Hlode tako razvrščamo v kakovostne razrede- les klasiramo. Sortimenti furnirske kakovosti in luščenci vsebujejo zelo malo napak, debla za žago jih vsebujejo že več, predvsem so vejnata- grčava. S pravilnim krojenjem dreves predvsem listavcev, pa tudi iglavcev, lahko dosežemo večjo ceno pri prodaji lesa. Za dobro krojenje lesa je potrebnega precej znanja o napakah v lesu ter veliko gozdarske prakse.

V tem članku so nazorno opisane posamezne napake v lesu pri iglavcih in listavcih.

GRČE – so stiki vej z deblom. Število, gostota in velikost grč ter vrsta grče so pomembne napake v lesu, ki določajo kakovostni razred hlodovine. Koliko je les grčav je odvisno tudi od tega, iz kakšnega sestoja prihaja. Smreke iz sajenih sestojev vsebujejo veliko nezraslih grč, zato praviloma niso preveč kakovostne. Smreke in ostalo drevje iz raznomernih in prebiralnih sestojev pa je praviloma manj grčavo in zato kakovostno. Čeprav ni vedno tako, lahko je tudi obratno. Izkušen gozdar in izkušen lastnik gozda lahko ob pregledu sestoja določita kakovost drevja že glede na grčavost in vrsto grč. V praksi grče delimo na več pojavnih oblik:

Pri iglavcih imamo:

  • zrasle grče– grče zdravih zelenih vej, ki so zraščene z deblom. V primerjavi z nezraslimi grčami se nahajajo v višjih delih debla in pri obdelavi lesa ne izpadajo.
    zrasla grča (smreka)

    zrasla grča (smreka)

    zrasla grča na mestu prereza (smreka)

    zrasla grča na mestu prereza (smreka)

  • nezrasle grče– grče suhih odmrlih vej, ki niso odpadle in se vraščajo v deblo. Ob obdelavi in sušenju lesa izpadajo iz lesa. So večja napaka kot zrasle grče, saj zrasle ne izpadejo iz lesa. Prepoznamo jih po črni obrobi na mestu, kjer odrežemo vejo. Nahajajo se praviloma v nižjih delih debla.
    nezrasla grča (smreka)

    nezrasla grča (smreka)

    nezrasla grča, na mestu prereza vidimo črno obrobo (smreka)

    nezrasla grča, na mestu prereza vidimo črno obrobo (smreka)

     

Pri listavcih imamo:

  • zdrave grče– grče zdravih zelenih vej, ki so zraščene z deblom, podobno kot zrasle grče pri iglavcih. Zdrava grča izgleda popolnoma spojena z lesom
    zdrava grča (veliki jesen)

    zdrava grča (veliki jesen)

    zdrava grča ob odrezu (veliki jesen)

    zdrava grča ob odrezu (veliki jesen)

  • slepice- grče suhih odmrlih vej, katere drevo preraste. Slepice so hujše napake lesa listavcev. Imamo tudi več vrst slepic: gnile ali nagnite grče (odprte grče, ki gnijejo), bule (zaprte nagnite grče, ki jih je deblo preraslo, pod bulo les gnije) in slepice v notranjosti (grče odmrlih vej, ki so zrasle v les in jih prepoznamo po t.i. kitajskih brkih). Pomembna je tudi globina, kjer se slepica nahaja in njena velikost. Če je dovolj globoko v lesu, se hlod lahko olušči ali zreže do te globine.
nagnita grča (veliki jesen)

nagnita grča (veliki jesen)

nagnita grča na mestu odreza (veliki jesen)

nagnita grča na mestu odreza (veliki jesen)

bula (veliki jesen) je nagnita grča, ki jo je drevo obraslo

bula (veliki jesen) je nagnita grča, ki jo je drevo obraslo

bula na mestu odreza (veliki jesen)

bula na mestu odreza (veliki jesen)

slepica (veliki jesen)

slepica (veliki jesen)

slepica na mestu odreza (veliki jesen)

slepica na mestu odreza (veliki jesen)

veja premera 2-3 cm je bila odrezana pred par leti. Drevo se trudi in jo poskuša zarasti, kjub temu je dovolj časa za vdor zraka, vode in gliv in proces gnitja se začne

veja premera 2-3 cm je bila odrezana pred par leti. Drevo jo poskuša zarasti, kjub temu je dovolj časa za vdor zraka, vode in gliv in proces gnitja se začne

mesto prereza grče- veje, ki je bila odstranjena pred leti

mesto prereza grče- veje z zgornje slike, ki je bila odstranjena pred leti

KONIČNOST debla- pomeni padec premera debla po dolžini debla, najpomembnejši je pri iglavcih. Debla, kjer premer z dolžino počasi pada, so polnolesna, kjer pa hitro pada pa je deblo malolesno (nepolnolesno). Koničnost debla je pomembna zaradi izkoristka lesa ob razrezu na žagi- polnolesna debla se da bolje izkoristiti, pri malolesnih pa je več odpada. Najmanj polnolesna dela drevesa sta običajno prvi sortiment- korenovec in vrh drevesa.

ZAVITOST debla- je odklon rasti od vzdolžne osi drevesa. Prepoznamo jo po manjših poklinah (razpokah) ali žlebovih na deblu, ki se pojavljajo poševno. Razrezan les, ki je zavit, se ob sušenju zvija.

na deblu so vidni poševni žlebovi, ki nakazujejo napako

na deblu so vidni poševni žlebovi, ki nakazujejo napako (pri divji hruški)

KRIVOST debla- je pomembna napaka predvsem pri listavcih. Določa uporabnost debla in mesta prereza pri krojenju. Če želimo iz listavcev krojiti vrednejše sortimente, moramo s krojenjem izločati oz. zmanjšati krivost debla.

krivost debla pri jelki; krivine se pri krojenju iglavcev večinoma izrežejo tako, da nimajo kvarnega vpliva na kvaliteto ostalega debla

krivost debla pri jelki; krivine se pri krojenju iglavcev večinoma izrežejo tako, da nimajo kvarnega vpliva na kvaliteto ostalega debla

NEPRAVA ČRNJAVA– je napaka srca debla. Prava črnjava (jedrovina) se pri vrstah, kjer nastaja genetsko in ne pod vplivom okolja, ne šteje za napako, ampak je zaželena (npr. jedrovina pri orehu, hrastu, brestu, macesnu, boru…). Najbolj znana neprava črnjava je pri bukvi, kjer poznamo rdeče srce (nastane pri vdoru kisika v les skozi rane na deblu ali odmrle veje), pri jesenu in drugih listavcih poznamo rjavo srce, pri jelki poznamo mokro srce itd. Neprava črnjava je lahko estetska in tehnična napaka lesa. Les ima nezaželjeno obarvanost, drugače se suši in ima druge neugodne lastnosti.

rdeče srce pri bukvi

rdeče obarvana sredica debla pri bukvi- kernasta bukev

rjavo srce pri jesenu se lahko pojavi že zelo zgodaj v rasti drevesa in precej zmanjša vrednost drevesa. To deblo je tudi ovalno, kar se šteje kot napako. Ob deblu je na spodnjem levem koncu rastel bršljan.

rjavo srce pri jesenu se lahko pojavi že zelo zgodaj v rasti drevesa in precej zmanjša vrednost drevesa. To deblo je tudi ovalno, kar se šteje kot napako. Ob deblu je na spodnjem levem koncu rastel bršljan.

mokro srce pri jelki ima vpliv na tehnične lastnosti lesa (obdelava, teža, sušenje) in estetski izgled

mokro srce pri jelki ima vpliv na tehnične lastnosti lesa (obdelava, teža, sušenje) in estetski izgled

 

OVALNOST – je napaka oblike debla. Deblo v prerezu ni okrogle ampak elipsaste oblike.

ŽLEBATOST – je napaka oblike debla in sicer je obod debla nepravilne oblike, pojavljajo se žlebi. Pod žlebatost štejemo tudi skorjo, ki je vrasla v deblo.

močno žlebato deblo hruške

močno žlebato deblo hruške

EKSCENTRIČNOST – stržen, ki je središče letnic v deblu, je odmaknjen od geometrijskega središča debla.

DVOJNO SRCE – je bolj redka napaka. Nastane lahko z zraščanjem dveh dreves, ki rasteta zelo blizu skupaj. Dvojno srce se ne šteje, če ima drevo dva vrha.

RAZPOKE V LESU– nastanejo lahko zaradi večih razlogov: zaradi rastnih napetosti, sečnje ali spravljanja lesa, sušenja lesa, mraza, raznih udarcev

razpoka v lesu smreke, kjer se nabira smola. Na mestu razpoke je les rjav in pirav (neuporaben)

razpoka v lesu smreke, kjer se nabira smola. Na mestu razpoke je les rjav in pirav (neuporaben)

KOLESIVOST – je razpoka v lesu, ki poteka po letnici v lesu, lahko tudi po večih letnicah. Pojavlja se pri jelki in pravem kostanju. Jelke, ki so dolgo rasle zastrte, potem pa naenkrat dobijo obilico svetlobe in začno sunkovito priraščati, so ponavadi kolesive. Če na žagi razrežemo hlod pravega kostanja, bodo deske zaradi kolesivosti po dolžini razpadle na več delov. Kolesivost se opazi že na hlodu, ki se suši in poka po letnici.

jelka, ki ima napako kolesivost: odstopajočo letnico vidimo kot črno obarvano črto, v tem primeru v mokrem srcu

jelka, ki ima napako kolesivost: odstopajočo letnico vidimo kot črno obarvano črto, v tem primeru v mokrem srcu

GNILOBA, PIRAVOST, TROHNOBA – les v naravnem procesu razpada s pomočjo gliv, ki vdro v les preko poškodb ali preko koreninskih stikov med drevesi. Gospodarsko najbolj pomembna gliva, ki povzroča gnilobo smreke je rdeča trohnoba iglavcev.

nagnita smreka na panju

nagnita smreka na panju

rdeča trohnoba na smreki pride večkrat v kombinaciji z mravljami znotraj debla

rdeča trohnoba na smreki pride večkrat v kombinaciji z mravljami znotraj debla

redko se da videti: trohnoba na panju pri jelki

redko se da videti: trohnoba na panju pri jelki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.